Nas bo tokrat spremljal dež ali sonce? Tako smo se v soboto, 11. 3. 2023, spraševali mladi planinci, ki smo se v jutranjih urah podali proti Čičariji oziroma Matarsko Podgrajskemu podolju. Po vremensko dokaj spremenljivem jutru je tekom dopoldneva prevladalo slednje.
Z avtobusom smo se izpred šole zapeljali čez Brkine do zaselka Zagrad, kjer je bilo izhodišče naše krožne ture s kar tremi tisočaki. Pot nas je najprej vodila skozi vas, nato med travniki, mimo ograde s konji in po krajšem vzponu skozi gozd smo prišli na prostran travnik. Pred nami se je dvigal stožčast vrh 1056 m visok Ostrič. Zaradi megle razgled na začetku ni segal daleč. Vendar se je stanje iz minute v minuto izboljševalo. Sončnim žarkom je uspelo pregnati še zadnje meglice in pogled je bil vse lepši. Po daljšem postanku smo se spustili in čez travnik nadaljevali pot v zavetje gozda. V manjšem gozdnatem sedelcu nas je kažipot usmeril na Medvižico. Težko si je predstavljati, da zahteva 1081 m visok skalnat in z globokimi razpokami razbrazdan vrh kar nekaj plezalnih spretnosti. Starejši otroci so pokazali prave plezalne veščine, mlajši pa so potrebovali malce pomoči. Zaradi zelo razgibanega terena smo imeli ves čas pogled usmerjen predvsem v tla.
Po zahtevnem sestopu smo pot nadaljevali še do 1082 m visoke Razsušice, katere vrh je tudi skalnat, vendar so skale v primerjavi z Medvižico komaj omembe vredne. Zaradi poraščenosti je vrh povsem brez razgleda. Po krajšem postanku nas je čakal le še spust do izhodiščne točke v Zagradu. Tik pred ciljem nas je pričakalo presenečenje. Sneeeeg! Zapodili smo se do zaplat snega in se prepustili užitkom kepanja.
Prijetno utrujeni, predvsem pa z lepimi vtisi smo se vračali proti domu. Se že veselimo naslednjega izleta.
