Sobotno jutro, 10.11.2018,  je bilo turobno. Oblačnost je bila nizka in kazalo je, da nam vreme ne bo šlo na roko. Mi pa zadovoljni, saj smo vedeli, da nas čaka kljub temu en lep dan. Načrtovanih vrhov zato nismo mogli osvojili. Odločili smo se le za vzpon na 802 m visok Kojnik.

Krožno pot smo pričeli v vasi Podgorje. Na parkirišču, kjer smo zapustili avtobuse, smo si oprtali nahrbtnike in se podali cilju naproti. Sledili smo kažipotu, ki nas je usmeril na kolovoz. Čez nekaj časa smo zavili na stezo, ki se je kmalu začela strmo vzpenjati skozi borov gozd. Vrh smo dosegli dokaj hitro. Imeli smo srečo, da se je oblačnost začela dvigati in nam je omogočila pogled na travnate grebene sosednjih vrhov.

Sestop je trajal dlje. Podali smo po stezi čez Kraški rob, od koder smo v daljavi videli Jadransko morje s Koprskim in Tržaškim zalivom. Med hojo smo uživali v prelepih barvah jeseni. Kras je v tem letnem času res čudovit, saj ga krasijo najrazličnejši odtenki jesensko obarvanega ruja. Pri hoji smo morali biti previdni, saj je bila steza mestoma ozka in speljana ob robu skalne stene, ponekod pa smo se morali izogniti breznom podobnim luknjam.

Tipična kraška pot, borovci, brin, zanimivi pogovori pohodnikov, smeh, koze in kraški ovčar, so ”začinili” tokratni planinski pohod, da smo prispeli domov zadovoljni, veseli in polni novih spoznanj.