Select Page

 

  V soboto, 21.10.2017, smo se že drugič v letošnji jeseni odpravili na potepanje po hribih. Tokrat smo se v zelo velikem številu podali na Hrvaško. Izbrali smo skupino apnenčastih skladov, ki se strmo dvigajo nad Grobničkim poljem in se sestojijo iz Velikega, Malega in Vzhodnega Kamenjaka. Mi smo si izbrali 838 m visoki Veliki Kamenjak, ki je s severa omejen s staro cesto, z južne strani pa z avtocesto. Iz vasice Kamenjak, kjer smo malce naprej na manjšem parkirišču ob cesti pustili avtobuse, smo se po »mulatjeri« začeli vzpenjati proti cilju. Najprej smo se povzpeli do razgledišča, od koder smo imeli pogled na Mali Kamenjak. Da smo v bližini avtomotodroma, je opozarjal hrup dirkajočih motorjev, ki nas je spremljal vse do vrha.

 

Med potjo smo občudovali čudovito jesensko obarvana drevesa, ki so bila proti vrhu vse redkejša. V raznolikosti odtenkov pa je prednjačil ruj. Prav tako nam je pogled nenehno uhajal na skalovje, ki je delovalo kot, da ga je nekdo klesal. Na eni izmed skal smo opazili sončno uro, ki pa tokrat zaradi oblačnosti ni kazala časa. Steza se je vse bolj ožala, pod vrhom pa je bila tudi dokaj strma. Na samem vrhu ni bilo veliko prostora, zato smo se komaj zgnetli za skupinsko fotografijo. Žal pa nam je tudi tokrat vreme malce ponagajalo. Nizka oblačnost nam je preprečila razgled predvsem na daljne vrhove.

Sestopali smo po isti poti. Predvsem v začetnem delu sestopa smo morali biti precej previdni, saj se je zelo drselo zaradi drobnih kamenčkov na stezi.

Sledil je še težko pričakovani ogled planetarija na Reki, kjer smo v udobnih ležalnikih opazovali nočno nebo, se seznanili z nastankom vesolja ter življenja na zemlji.

Z bogatimi izkušnjami in novim znanjem smo se vračali domov.

Mentorica in organizatorka planinskega izleta:

Marija Štemberger

Dostopnost