V mesecu oktobru smo v skupini Medvedki spoznavali poklice. Pogovarjali smo se, kakšen poklic opravljajo ljudje, s katerimi se srečujemo v trgovini, kdo nam prinese pošto pa tudi kdo nam v vrtcu skuha kosilo in koga pokličemo takrat, ko je potrebno kaj popraviti ali pa se zgodi nesreča. Zastavljali smo si uganke ter se igrali pantomimo.

V našo družbo smo povabili očeta deklice iz skupine, ki je po poklicu policist. Povedal nam je, v kakšno šolo hodijo bodoči policisti in da je njihovo delo zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja. Pokazal nam je uniformo, tonfo, lisice, sprej in druge pripomočke  – otroci so si našteto z zanimanjem ogledali. Pogovarjali smo se o varnosti v prometu, kje prečkamo cesto, kje sedimo v avtu in kaj imamo na glavi, ko se vozimo s kolesom … ter na katero številko pokličemo, ko potrebujemo pomoč policistov – na številko 113.

Policist nam je v spomin na njegov obisk podaril medveda policista, ki so ga otroci s ponosom in veseljem sprejeli.

Naslednji poklic, ki smo ga spoznali je reševalec. Z reševalnim vozilom sta nas obiskala reševalca. Z otroki sta se pogovorila, kaj dela reševalec in kdaj ter na katero številko pokličemo, ko potrebujemo pomoč reševalcev (112). Sledil je prikaz opreme in pripomočkov v reševalnem vozilu – videli smo urgentno torbo, v kateri so brizge, zloženci, povoji, vate, igle, kanali …, jeklenko s kisikom, posteljo in kardiološki stol za prevoz pacientov oziroma poškodovancev, nosila za prenašanje poškodovancev in druge manjše pripomočke kot je vratna opornica, rokavice za enkratno uporabo, škarje, razkužilo za roke in drugo. Sprehodili smo se skozi reševalno vozilo, nato pa sta reševalca na pogumnih prostovoljcih prikazala imobilizacijo in prenos pacienta. Eden od otrok pa je dobil tudi ruto pestovalko.

Najboljše pa sta reševalca prihranila za konec – ko smo se poslovili, sta vključila lučke in sireno ter odšla.

Mamica ene od deklic v naši skupini ima prav poseben poklic – po poklicu je babica. Ko smo ta poklic otrokom omenili prvič, so se seveda spomnili na svoje babice. Povedali smo jim, da so babice tudi tiste osebe, ki v porodnišnicah pomagajo dojenčkom na svet.

Babica nam je zelo lepo prikazala, kako raste dojenček v maminem trebuščku in kako rokujemo z njim, ko se rodi. Otroci so imeli možnost, da dojenčku prerežejo popkovino, izmerili so ga, pomagali so pri negi in oblačenju. Oblekli so si zaščitno haljo, si nadeli rokavice, zaščitno masko in z dojenčki ravnali zelo skrbno. S fiziološko tekočino so mu očistili nos in z vlažilnimi robčki umili ritko ter ga previli. Zelo zanimive pa so bile tudi knjige, ki smo si jih ogledali.

Ogledali smo si tudi kuhinjo v kateri nam naši dobri kuharici skuhata slastne obroke. Pokazali sta nam s kakšnimi pripomočki si pomagata pri kuhanju in v kakšnih ogromnih posodah kuhata. Otrokom je bila zelo zanimiva hladilnica in prostor v katerem je shranjena druga hrana, saj je le ta zelo velik.

Po ogledu je sledilo okrepčilo – pripravili smo napitek iz banan, kefirja in jogurtov. Bil je tako slasten, da ga je zelo hitro zmanjkalo.

Oktober je mesec požarne varnosti, zato smo se odločili, da spoznamo tudi poklic gasilca. Z gasilci smo se dobili na šolskem igrišču, kjer so nam pokazali gasilsko opremo in zaščitno obleko, nato pa smo si ogledali gasilska vozila. Gasilsko vozilo z vodo (GVV2) vozilo je namenjeno gašenju požarov v hišah in stanovanjih in vozilo za gozdne požare (GVGP1), ki je namenjeno gašenju požarov v naravi, na težko dostopnih območjih. Nato so nam prikazali, kako izgleda gasilsko posredovanje. Otroci so z navdušenjem poskusili gasilsko čelado, kdor je želel, pa je lahko poskusil tudi gasiti požar z gasilsko cevjo.

Pozdravili smo se z gasilskim pozdravom Na pomoč!, za zaključek pa so gasilci na vozilih vključili še zvok sirene.

K nam pa so prišli tudi vojaki, natančneje dva vojaka in dve vojakinji. Predstavili so nam opremo, ki jo potrebujejo pri svojem delu – videli smo daljnogled, čelado, lopato, čutarico in zaščitno masko, otroci so se lahko skrili v bivak. Vse našteto in še kaj vojaki prenašajo v nahrbtnikih, ki so težki 30 kg. Da smo si lažje predstavljali, kaj to pomeni so nam povedali, da je to tako, kot da bi šla vanj dva otroka iz naše skupine. Ogledali smo si tudi njihovo uniformo z oznakami in se pogovorili o barvi uniforme. Izvedeli smo, da je take barve zato, da se lahko skrijejo v naravi. Otrokom je bilo v veliko veselje, ko sta jih vojak in vojakinja namazala z zaščitnimi barvami. Kot pravi vojaki so se nato odpravili na poligon, ki so ga pripravili ter si po zaključku prislužili medaljo – karabin z napisom Ponosni nase.

Za zaključek smo se naučili pozdraviti kot pravi vojaki.

Spoznali smo še en, zelo pomemben poklic v vrtcu. Otroci osebo, ki opravlja ta poklic glasno in z veseljem pozdravljajo. To je hišnik.

Hišnik je otrokom razkazal svojo delavnico in orodje, s katerim dela. Spoznali smo delovno mizo, električni in baterijski vrtalnik, pa različne ključe … Videli smo, da ima tudi hišnik svojo delovno obleko, tako kot vsi do zdaj omenjeni poklici. Ker bo kmalu zima, je hišnik za današnji dan pripravil nekaj posebnega – sestavili smo ptičjo hišico in tako poskrbeli, da ptice v okolici vrtca ne bodo lačne. Za konec smo se dogovorili, da bomo ptičjo hišico bomo postavili v park in v njo redno dajali hrano za ptice.

Predstavitve so bile zelo zanimive in otroci so jim pozorno sledili. Hvala vsem za trud, podarjene pripomočke za igro otrok in čas, ki ste si ga vzeli za predstavitev vašega poklica v naši skupini.

Skupina Medvedki