Select Page

Podali smo se na pot v preteklost, da bi lažje razumeli življenje danes. Nekoč niso poznali elektrike in drugih virov energije, ki jih danes sprejemamo kot samoumevne. Raziskali smo kako in s čim so si pomagali pri različnih opravilih. S čim so se otroci igrali? Kako so si svetili v temi? Kako so kuhali, prali in likali? S čim so se vozili?Informacije so otroci iskali pri starih  starših, sosedih. Skupaj smo na spletu poiskali slike življenja v preteklosi. Njive so orali s plugom in konjem, danes s stroji in celo roboti. Travo so kosili s koso, danes s kosilnico.
V skupino smo povabili ga. Nedo Godec, ljubiteljico in zbirateljico starih predmetov. Osupnili smo nad stvarmi, ki nam jih je predstavila. Sestavili smo “kopalnico” in si umili roke, obrisali pa z laneno brisačo. Seveda smo se ob tem zamislili , koliko vode porabimo, ko si umijemo roke pod pipo.

Ročno smo mleli kavna zrna, zraven pa preizkusili še električni mlinček. Primerjali smo tudi likalnik in si psosvetili s pravo petrolejko. Ugotovili smo, da je veliko lažje pritisniti na stikalo, da se luč prižge. Ogledali smo si leseno posodo za izdelavo masla. Otroke je posoda najprej spominjala na pripomoček za za čiščenje wc školjke. Spoznali smo peresnik in črnilo. Za konec pa smo se posladkali s suhim sadjem, ki nam ga je prinesla ga. Neda.

Vse kar smo videli in preizkusili, smo narisali z ogljem.
V knjižnici smo si na velikem platnu ogledali še film Srečno Kekec. Pozorni smo bili na takratna oblačila, obutev in način življenja nekoč.
Vrnili smo se v sedanjost. Ob vsakodnevnih dejavnostih smo ugotavljali, koliko papirnatih brisač porabimo vsak dan, koliko vode neizkoriščene odteče, koliko plastičnih lončkov zavržemo…

Zbirali smo star papir, plastično embalažo in še kaj. K zbiranju smo pritegnili tudi starše, ki so se resno odzvali in vsakodnevno so otroci prinašali različno embalažo, tekstil, plastične lončke, steklenice…Odločili smo se, da vseh teh stvari naredimo različne družabne igre in igrice, kakršne so se igrali tudi nekdaj. Takoj smo se lotili dela in nastajale so prave mojstrovine. Otroci so vsako igro, ki smo jo dokončali z veseljem preizkusili, včasih se še barva ali lepilo ni prav posušilo.Srečni in ponosni smo bili, ko smo izvedeli, da smo samo v naši skupini zbrali tono in pol starega papirja.

11.11. nas je prizadela orkanska burja, kakršne ne pomnimo v teh krajih. Odkrivala je strehe in podirala drevesa . V gozdičku, ki obkroža našo šolo in vrtec, je izruvala ali zlomila enajst dreves. Ostali smo tudi brez el. energije, tudi kurjava ni delovala. Z otroci smo si razdejanje ogledali in razmišljali, kako bi drevesa koristno porabili. Otroci so komentirali, da bi iz lesa lahko naredili omare, igrače,lahko jih zakurimo… Nabrali smo odpadle macesnove vejice s storžki in jih shranili. Z njimi bomo okrasili našo novoletno jelko. Izkoristili sva to naravno nesrečo tudi za pogovor, kaj se dogaja na našem planetu, da so take nesreče vse pogostejše. Otroci so na televiziji videli tudi posledice tajfuna na Filipinih. Prišli smo do zaključka, da so te nesreče posledica velikega onesnaževanja našega planeta. Ogledali smo si kratke risane filme “Živali rešujejo svet” in zgodbico o Medvedki Ursi in Ursu.

Ostala nam je še ena uganka: Kaj je elektrika, kje nastane? Ogledali smo si model elektrarne. S kockami smo sklenili el. krog in zasvetila je lučka. Z energijo naših mišic pa smo pognali dinamo in spet je posvetila lučka.

Končno je prišel dan, ko so otroci v vrtec pripeljali svoje starše. Pokazali smo jim igrače in jih povabili k igri. Kako smo se vsi skupaj zabavali preverite z naših fotografij.

Dostopnost